2010 - 2011 - MePS Dr France Preseren

Letos smo naš božični program predstavili tudi v Radovljici. Baročna dvorana je ponovno "dokazala", kako primerna je za petje. V goste smo povabili harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, ki deluje pod vodstvom dirigenta Gašperja Primožiča. Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica je nastal v letu 1966. Svojo kvaliteto so dokazovali na radijskih in televizijskih snemanjih, na mednarodnih tekmovanjih in leta 2007 prejeli najvišje častno priznanje Občine Radovljica, plaketo Antona Tomaža Linharta. Od leta 2007 jih vodi mladi koncertni harmonikar Gašper Primožič. Leta 2008 je orkester dosegel vrhunec svojega delovanja. Na povabilo predsednika RS so nastopali na državni proslavi ob Dnevu boja proti okupatorju. V letu 2009 je orkester prejel 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju v Puli. Zaradi svoje prepoznavnosti in kavlitete je orkester v svoji zgodovini nastopil že v številnih državah, kot so Italija, Srbija, Hrvaška, Avstrija in Slovaška.

Naši glasovi so ponovno zazveneli na tradicionalnem božičnem koncertu v domači cerkvi na Breznici.Program je obsegal skladbe iz klasične zborovske božične sakralne literature, ljudske božične pesmi, pa tudi božične pesmi v bolj zabavnih tonih. V goste smo letos povabili trobentača Franca Kompare, sopranistko Nino Kompare Volasko in citrarja Tomaža Plahutnika. Nina Kompare Volasko je s študijem petja začela na SGBŠ v Ljubljani v razredu prof. Marka Bajuka in ga nadaljevala na Birmingham Conservatoire v Veliki Britaniji. Podiplomski študij je zaključila na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Kot recitalistka, koncertna pevka in članica različnih komornih sestavov nastopa doma in v tujini. Njen repertoar obsega dela od zgodnjega baroka do sodobnih klasičnih kompozicij in novitet. Izdala je zgoščenko slovenskih ljudskih pesmi in sodelovala pri zgoščenki sodobne komorne glasbe priznanega belgijskega skladatelja Jana Van Landeghema. Je tudi profesorica latinščine in diplomirana anglistka, poučuje petje na Glasbeni šoli Logatec in vokalno tehniko na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter vodi pevske seminarje doma in v tujini. Njen oče Franc Kompare igra trobento in krilni rog. Je član mengeške godbe, leta 1985 je bil ustanovni član in vodja narodno zabavnega ansambla Marela, sodeloval je pri ansamblu Vita Muženiča, ki je bil edini narodno zabavni ansambel, ki je leta 1984 igral na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Tomaž Plahutnik - slovenski citrar, glasbeni pedagog in aranžer. Citre se je učil pri Stanetu Modicu v Domžalah, izobraževal pa se je še na SGBŠ Ljubljana in na Akademiji za glasbo. Bil je član Kamniških kolednikov in Ansambla Slovenija, od leta 2000 pa je tudi član Slovenskega citrarskega kvarteta. Deluje kot citrarski spremljevalec slovenskim pevcem (Marko Kobal, Matjaž Robavs, Markos Fink, Joži Kališnik ...). Izdal je samostojno zgoščenko ter tri notne zbirke priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi za citre.

Druženje z gosti Hotela Lek na sveti večer, je postalo že naša stalnica. Vzdušje pred božičnim drevescem je vedno čarobno. Gostje iz različnih dežel pa k temu le doprinesejo.

Naj vam dozorevajo sadovi naših voščil in želja,

tudi glasba bodi krepčilo vaše volje in duha.

Proslava je potekala v lepem ambientu nove Dvorane pod Stolom. V kulturnem programu smo nastopili Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, OFS Breznica-Žirovnica, Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren in godalni kvartet Kvazi podokničarji iz Nove Gorice. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žirovnica gospod Leopold Pogačar, ki je tudi podelil nagrade in priznanja Občine Žirovnica za leto 2011. Prejemniki so bili:

Županovo priznanje:

Janez Žemlja mlajši, Vulkanizerstvo Žemlja, Nejc Janša, Ina Kosmač

Nagrada Občine Žirovnica:

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh, Janez Resman

Plaketa Občine Žirovnica:

TVD Partizan Žirovnica, Konjeniški klub Stol, Športno rekreativno društvo Trim Tim

V zadnjih dneh nas je zelo razveselilo vabilo župana Občine Žirovnica gospoda Leopolda Pogačarja, da nas vabi na uraden sprejem, kjer nam bo podelil Županovo priznanje. V utemeljitvi je takole zapisano:

"Pevci Mešane pevske skupine Dr. France Prešeren Žirovnica, z umetniško vodjo Ireno Kosmač, so se udeležili 7. mednarodnega zborovskega tekmovanja Johannes Brahms, ki je potekalo julija 2011 v nemškem mestu Wernigerode. V tekmovalnem delu so imeli naši pevci kar dvaintrideset konkurentov iz praktično vsega sveta - Argentine, Belgije, Kitajske, Danske, Nemčije, Grčije, Izraela, Kazahstana, Saudske Arabije, Nizozemske, Poljske, Rusije in Vietnama. V tekmovalnem delu so tako, kot velikokrat do sedaj, dosegli lep uspeh. V kategoriji sakralna glasba jim je mednarodna žirija iz Avstrije in Nemčije namenila srebrno plaketo, v kategoriji ljudska pesem pa so jim žirantje iz Nemčije, Kitajske in Južne Afrike podelili zlato plaketo. Ker gre za enkraten dosežek svetovnega merila in ker gre za vrhunske pevce iz naše občine, jim župan podeljuje Županovo priznanje Občine Žirovnica."

Wernigerode je staro srednjeveško mesto, ki se nahaja v regiji Harz na severu nemčije. Velja za priljubljeno zdraviliško in počitniško mesto. Obiskovalce navdušuje mestno središče z veličastno mestno hišo na osrednjem trgu. Hiše so zgrajene v enotnem slogu-kombinacija kamna in lesa. Na bližnjem hribu se nahaja grad iz leta 1213. Obiskovalci lahko uživajo v razgledu na mesto iz osrednje terase.

1. dan: Na pot smo se odpravili sredi noči, saj nas je čakalo 900 km zelo prometne ceste proti severu Nemčije. V mesto smo prispeli okoli 14. ure. Najprej smo se odpeljali do Kongresnega centra, kjer smo se prijavili, nato pa v hotel.

2. dan: Na tekmovanju smo se prijavili v dve kategoriji - ljudska in sakralna glasba. Dopoldan smo opravili najprej akustično vajo za tekmovanje v sakralni glasbi. Peli smo v cerkvi Naše gospe (Liebfrauenkirche), popoldan pa ponovno odšli pred Kongresni center. Tu so se že zbirali vsi udeleženci tekmovanja (37 zborov iz 14 držav). Vsi skupaj smo v paradi odšli do Mestne hiše. Začetek parade smo popestrili s plesom, petjem in igranjem na harmoniko, ki jo je zavzeto igral naš Marcel. Na otvoritvi tekmovanja smo na velikem odru pred Mestno hišo zapeli dve skladbi, potem pa še uradno himno tekmovanja (Viva, Musica Mundi). S strani organizatorja (Interkultur, Nemčija) smo bili namreč povabljeni k petju himne. Po otvoritvi je sledil sprejem pri županu Petru Gaffertu. Zvečer smo v vasi Langeln, ki se nahaja na obrobju Wernigerode-a izvedli prijateljski koncert z domačim cerkvenim zborom. Prijetno presenečeni smo bili nad odzivom poslušalcev, ki so bili nad nami vidno navdušeni. Naslednji dan je lokalni časopis Volksstimme temu koncertu namenil kar pol strani.

3. dan: Petek je bil za nas najpomembnejši dan. Ob 11.30 smo opravili akustično vajo še za kategorijo ljudske pesmi. Peli smo v koncertni dvorani Kongresnega centra. Ob 14. uri se je pričelo tekmovanje. V kategoriji ljudske glasbe je tekmovalo 7 zborov (štirje iz Rusije in po eden iz Saudske Arabije, Vietnama, Izraela in Slovenije). Nastopili smo drugi po vrsti pred dokaj polno dvorano. Zapeli pa smo Venček pivskih, Šurka je Tisa, Ta drumlca je zvomlana in Rezijansko. Ocenjevala nas je tričlanska žirija (Peter Habermann-Nemčija, Bernard Kruger-Južnoafriška Republika, Xiu Yu Li-Kitajska). Po dobri uri prostega časa nas je čakalo še tekmovanje v sakralni glasbi. Tu je sodelovalo 10 zborov (trije iz Nemčije, dva iz Rusije in po eden iz Izraela, Danske, Kazahstana, Argentine in Slovenije). Nastopili smo zadnji, zapeli pa smo Jutranjo pesem, Tebe Poyem in Pie Jesu. Ocenjevali so nas Konrad Fleischanderl-Avstrija, Friedrich Krell-Nemčija in Nico Nebe-Nemčija.

4. dan: Dopoldan smo bili prosti, zato smo čas zapolnili z ogledom mestnega gradu in nakupi. Popoldan smo se ponovno vsi zbori zbrali pred mestno hišo. Zborovodje in predstavnike zborov so poklicali na veliki oder. Sledila je razglasitev rezultatov. Ob razglasitvi "naših" kategorij nas je zajelo veliko navdušenje. V kategoriji sakralne glasbe smo osvojili srebrno diplomo stopnje 9, v kategoriji ljudske glasbe pa zlato diplomo stopnje 1. Noreli smo in se objemali kot "pevci začetniki" in ne kot "stari mački". Popoldan smo si ogledali koncert zmagovalcev posameznih kategorij. Med njimi je žirija izbrala zmagovalca tekmovanja. Razglasitev je ponovno potekala pred mestno hišo. Veliki zmagovalec je postal zbor Diocesan Schools Choral Society iz Kitajske, ki je štel kar 92 članov.

5. dan: Dopoldan smo se udeležili še zaključnega koncerta, na katerem smo zapeli eno skladbo in še enkrat uradno himno tekmovanja, potem pa odpotovali domov.

Projekt Wernigerode nam je v celoti maksimalno uspel. Seveda so k temu pripomogli naši zvesti prijatelji Občina Žirovnica, Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica, Savske elektrarne-enota Moste, Doka Jesenice, Avtokleparstvo Markič ter Servis in prodajalna vozil Renault Preša Cerklje. Najlepša hvala vsem.

Pred cerkvico sv. Marka v Vrbi se je ponovno pelo. Kulturno društvo dr. France Prešeren, je ob godu vaškega zavetnika sv. Marka, ponovno organiziralo srečanje pevskih skupin. Nastopili so:

Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica

Vokalna skupina Sosedje

Moški »Kvintet za 5« KD Vintgar Blejska Dobrava

Ženski pevski zbor Bohinj KD Bohinj

Cita in Jože Galič

Program je prijetno povezala Maruša Stres, vse obiskovalce pa sta pozdravila tudi podžupan Občine Žirovnica Izidor Jekovec in domači župnik Ciril Brglez.

Po mnogih letih nas je Vrba pričakala v soncu in toploti. Vreme je privabilo v hram slovenske kulture nepregledno množico ljudi. Že dopoldan so različni kulturni dogodki potekali po hišah kulturne dediščine, zaključek, je bil pa seveda ob Prešernovem spomeniku v Vrbi. Govornika v programu sta bila žirovniški župan gospod Leopold Pogačar in predsednik državnega zbora Republike Slovenije gospod Pavel Gantar. Prireditve se je udeležila tudi Ministrica za kulturo gospa Majda Širca, ki je izpolnila svojo obljubo. Prešernova rojstna hiša, lipa v Vrbi in cerkev Sv. Marka so postali spomenik državnega pomena.

Želimo vam toliko optimizma, da ga boste lahko dajali drugim;

toliko moči, da vas ne bo zlomila nepopolnost sveta;

toliko miru, da boste ohranili jasne oči in smisel za lepoto tistih najbolj vaših trenutkov življenja.

Naj bo to najlepše leto z obilico sonca, z mnogo sreče, naj z uspehi bo prežeto.

v a š i  P r e š e r n o v c i

Tokrat smo v goste povabili Vokalno skupino sester Trobec Žagar. Skupno glasbeno pot so pričele pred devetimi leti. Dekleta v večini prepevajo avtorsko glasbo Slavka Avsenika ml., ki prisluhne mnogim njihovim glasbenim željam in odrskim potrebam. V takšni kombinaciji nastaja precej nova glasbeno vokalna smer, ki je prežeta s humorno žensko tematiko, lirično izpovednostjo, lahkotno spevnostjo in bogatimi harmonijami. Od leta 2006, ko so nastopile na prvem zborovskem koncertu Avsenikove glasbe “Vriskal sem, pel” v Avsenikovi dvorani v Begunjah na Gorenjskem, se intenzivno posvečajo tudi izvajanju zborovskih priredb glasbe Slavka in Vilka Avsenika. Tako od letošnjega junija sodelujejo z ansamblom Saša Avsenika in Gregom Avsenikom v Avsenikovih večerih. Glasbeno dogajanje in prigode Vokalne skupine sester Trobec Žagar si lahko preberete na blogu njihove spletne strani www.trobeczagar.si. Umetniška vodja skupine je Tamara Avsenik. Drugi gost večera je bil mladi harmonikar Žiga Federl, dijak 1. letnika Konservatorija za glasbo v Ljubljani.

Vsi nastopajoči so prišli iz Žirovnice, le da nekateri iz slovenske, drugi pa iz češke. Za organizacijo koncerta sta poskrbela Zavod za kulturo in turizem Žirovnica in Občina Žirovnica.

Glasbena šola v Žirovnicah je bila ustanovljena leta 1988. Otrokom različnih starosti nudijo možnost izpopolnjevanja na področju glasbene ali likovne umetnosti, lahko pa združijo kar obe hkrati. Tako se okoli 30 učencev posveča likovni umetnosti in kar 90 glasbeni. Izbirajo lahko med različnimi inštrumenti, kot so klavir, violina, orgle, klarinet, saksofon, glasbila s tipkami, odločijo se lahko tudi za cerkveno petje. Znanje, ki ga pridobijo pri urah glasbe, pa pokažejo združeni tudi kot trio, kvartet in v orkestru. Šola ima sedež v čudovitem gradu z veliko koncertno dvorano, kjer vsakoletno organizirajo številne koncerte. Imajo celo svoj snemalni studio, kjer so posneli že 3 zgoščenke. Šola pa je poznana tudi po tem, da vsako leto organizira mednarodni festival klarinetov. Ravno tako pa se njihovi učenci veseljem udeležijo drugih turnej po Češki, pot pa jih je popeljala tudi izven meja. Njihovi najboljši učenci so osvojili številne nagrade na glasbenih tekmovanjih. Kljub skupnemu imenu, imata današnji Žirovnici kar nekaj razlik. O prvi samostojnosti naše Žirovnice govorimo v času leta 1849, med tem ko je na Češkem Žirovnica poznana že dalj časa. Prvič se omenja že leta 1345. Glede na položaj na Zemlji, ima Žirovnica v Sloveniji 46°24' geografske širine in 14°08' geografske dolžine. Na Češkem koordinate niso bistveno drugačne. 49°15' geografske širine in 15°11' geografske dolžine. Glede na nadmorsko višino leži Žirovnica na Češkem 567m visoko, pri nas pa smo 550m nad gladino morja. Žirovnica na Češkem se razprostira na 44,4 km2, med tem ko meri površina naše občine Žirovnica 42,6 km2. Pri nas smo bolj gosto naseljeni, saj imamo približno 4296 prebivalcev, na Češkem jih je nekoliko manj, in sicer 3070. Skozi Češko Žirovnico teče rekla Žirovnička, pri nas pa Sava Dolinka. Simbol Češke Žirovnice je samorog, katerega imajo tudi v svojem grbu. Grb naše Žirovnice pa oblikuje 5 peres v obliki satovja. Po rodovni razvrstitvi češčina spada v indoevropsko in slovansko jezikovno skupino in je zahodno-slovanski jezik, ki ga govori 12 milijonov ljudi. Češčina ni najbolj enostavna, saj ima zapleteno morfologijo in prost besedni red. Vendar pa jo imamo Slovenci kar nekako v ušesu, tako da jo lahko beremo in se je tudi zlahka naučimo. To pa tudi zato, ker tudi slovenščina izhaja iz indoevropske in slovanske jezikovne skupine, le da je južno-slovanski jezik, katerega govori 2,2 milijona ljudi po svetu. Če bi šli na izlet v Prago in bi se ustavili v baru, bi pozdravili z besedo AHOJ. Pri naročanju kave ne bi imeli težav. Rekli bi preprosto KÁVA S MLÉKEM. Zahvalili bi se DĚKUJI. Ko bi želeli plačati, bi natakarju rekli ÚČET PROSIM. In ko bi odhajali, bi rekli SBOHEM. Prijateljstvo ima različne namene. Kamorkoli se obrneš, vedno te spremlja. Nobena ovira ga ne more preprečiti. Zanj ni nikoli nepravega trenutka; nikoli ni napoti. Prijateljstvo potrebujemo nenehno kot ogenj in vodo. Upajmo da bo to naše prijateljstvo ostalo še dolga leta goreče kot ogenj in bistro kot voda. (vir: Maruša Stres)

Naša odprava v ruskem Sankt Petersburgu se je uspešno končala. Na tokratnem potovanju smo bili kar številčni, saj nas je bilo v skupini 21. Z nami je namreč odšlo tudi nekaj svojcev in prijateljev. Veseli in zadovoljni smo se vrnili domov. Naši dnevi v Rusiji pa so potekali nekako takole:

1. dan - 29.7.2010: Na brniškem letališču smo se zbrali zgodaj zjutraj in ob 6.30 poleteli proti Pragi. Čez dobre tri ure pa smo pot nadaljevali proti Rusiji, kamor smo prispeli ob 16.00. Po opravljenih mejnih formalnostih, ki so bile kar komplicirane, smo končno izstopili iz letališke zgradbe, kjer nas je pričakala vodička. Z avtobusom smo se odpeljali proti hotelu Azimut, ki je z dobrimi 800 sobami seveda ogromen. Po večerji smo malo raziskali okolico hotela, našli trgovino, ki je odprta 24 ur, zamenjali nekaj denarja, si privoščili eno pivo in padli v posteljo. Noč je bila kar naporna. Vroče, vroče in še enkrat vroče. Klime nobene (običajno je tam gor niti ne potrebujejo). Tokratne temperature so podrle vse rekorde. Nekoliko nas je presenetilo dejstvo, da ponoči ni črne teme. Znamenite bele noči se v tem času šele zaključujejo.

2. dan - 30.7.2010: Pričakalo nas je sončno jutro, prijetnih 25°C in vodička Viktorija. Zelo simpatična punca, doma iz bližine Bajkalskega jezera. Kadar odpotuje domov, ji pot vzame cele štiri dni. Si človek kar težko predstavlja prostranost velike Rusije. Sankt Petersburg je dokaj mlado mesto, saj njegovi začetki segajo v leto 1703, ko ga je ob reki Nevi ustanovil car Peter Veliki. Za začetek smo si ogledali Petropavlovsko trdnjavo, ki jo je car Peter Veliki dal zgraditi ob reki Nevi, kot obrambo pred Švedi. V trdnjavi je bila ječa, v kateri je nekaj časa preživelo tudi nekaj znanih imen (Dostojevski, Trocki, Gorki, Leninov brat Aleksander,...).Sredi trdnjave stoji impresivna Petropavlovska katedrala, katere zvonik velja za najvišjo zgradbo v mestu. V njej so pokopani ruski carji in carice, tudi znameniti Peter Veliki. V trdnjavi se nahaja še mestni zgodovinski muzej in kovnica ruskih kovancev (ena od dveh v celi Rusiji). Popoldan smo odšli v katedralo Sv. Petra in Pavla v mestu, kjer smo se registrirali, opravili pevsko vajo, potem pa je že sledila uradna otvoritev festivala s koncertom kar 45 sodelujočih zborov.

3. dan - 31.7.2010: Pred nami spet en vroč sončen dan. Temperature so so dvignile na 35°C. Dopoldan smo izvedli avtobusni ogled mesta z največjimi znamenitostmi, popoldan pa smo najprej odšli v koncertno dvorano srednje glasbene šole, kjer smo imeli vajo za naš tekmovalni program, potem pa odbrzeli nazaj v center mesta, kjer smo v luteranski cerkvi Sv. Katarine izvedli naš prvi koncert. Z nastopom smo bili vsi zadovoljni.

4. dan - 1.8.2010: Dopoldan je bil namenjen počitku in sproščujoči kavi v parku pred hotelom. Popoldan pa je šlo zares. V srednji glasbeni šoli smo se udeležili zborovskega tekmovanja. Nastopili smo v dveh kategorijah:

D - male pevske skupine (Morley-April is in my mistress face, Močnik-Tri Prešernove pesmi, Adamič-Večerna pesem)

G - ljudska glasba (Tiran-Venček pivskih, Forte-Petelinček je zapieu, Vrabec-Bratci, veseli vsi)

Z nastopom smo bili zelo zadovoljni, vedeli pa smo, da bo med najboljše težko priti, saj je bila konkurenca predvsem ruskih zborov resnično huda.

5. dan - 2.8.2010: Tokrat je bil na vrsti ogled Peterhofa - priljubljene rezidence carja Petra Velikega. To je ogromen park ob Baltiku, kjer se nahaja velika palača, 64 vodometov, preko 200 različnih kipov, ki jih obliva voda, ogromni okrasni vrtovi,...vredno ogleda. Zvečer smo izvedli naš drugi koncert, tokrat v krščanski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Predstavili smo nekaj skladb, ki so bolj za ušesa "navadnih smrtnikov" in ne za tekmovanje. Odziv poslušalcev je bil izvrsten.

6. dan - 3.8.2010: Današnji program je bil nabito poln. Najprej smo si ogledali nekaj znamenitih cerkva in katedral, ki jih je mesto res polno. Katedrala Sv. Izaka velja za največjo v Rusiji. Za eno najlepših velja katedrala Smolny. Graditi so jo pričeli na pobudo carice Elizabete in je del kompleksa, kjer se je nekoč nahajal prva šola za dekleta v Rusiji. Dobrih 3000 obiskovalcev sprejme katedrala Sv. Trojice, ki so jo nekoč uporabljali ruski vojaki in v njej prosili za srečo. Katedrala Kazan velja za najpomembnejšo pravoslavno cerkev v Rusiji. Narejena je po vzoru bazilike Sv. Petra v Rimu. V njej se nahaja muzej verstev na območju nekdanje Sovjetske zveze. Katedrala Kristusovega vstajenja stoji na mestu, kjer so leta 1881 izvedli atentat na Aleksandra drugega. Potem je sledil še kratek obisk muzeja Hermitage, ki velja za nekakšen odgovor na pariški Louvre ali londonski British Museum. Znameniti Zimski dvorec so začeli graditi sredi 18. stoletja na pobudo carice Katarine druge, ki je v njem želela imeti zasebno zbirko dragocenosti iz cele Evrope. Danes se v muzeju nahaja preko 3 milijone originalnih umetnin vseh največjih evropskih mojstrov slikarstva in kiparstva. Zvečer je v koncertni dvorani Kapela potekala svečana razglasitev rezultatov tekmovanja s podelitvijo diplom. Tu se nam je pripetila ena nevšečnost. Prišlo je do nekakšne birokratske napake in so nas organizatorji na podelitvi enostavno zgrešili. Za neljubi dogodek so se nam že opravičili in obljubili, da nam diplomo pošljejo po pošti. Seveda to ni enako podelitvi na odru. Vzeli so nam tisti "trenutek", ki je enkraten in neponovljiv.

7. dan - 4.8.2010: Težko smo prežvečili neljubi pripetljaj, a se vseeno dobre volje odpeljali na izlet z ladjo po reki Nevi in mestnih kanalih. Popoldan je sledila še zaključna slovesnost festivala s ponovnim nastopom vseh sodelujočih zborov. Zapeli smo tudi mi, prejeli festivalsko diplomo, pokal in spominski kovanec, tista druga pa...bomo videli. Ob polnoči nas je čakal še ogled mestne atrakcije - dvig mostov na reki Nevi. Reka je plovna za največje ladje, mostovi so pa prenizki. Ob 1.00 zaprejo cestni promet čez mostove, te pa na sredini odprejo, da ladje lahko odplujejo iz Baltika po reki v notranjost. Vredno ogleda.

8. dan - 5.8.2010: Dopoldne je minilo v pripravah na odhod domov, še zadnji nakup spominkov za domače,...ki so nas ponoči pričakali na brniškem letališču. Razen pripetljaja, ki se nam je zgodil 6. dan, smo bili z našim izletom tam gor na sever vsi zelo zadovoljni. Še nekaj lepih spominov več za naš album.

Najlepša hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri projektu "Sankt Petersburg"!

Kulturno društvo Dr. France Prešeren Breznica-Žirovnica, je tudi letos pripravilo tradicionalni Markov smn' v Vrbi. Sobotni večer je minil v znamenju srečanja šestih pevskih skupin pred cerkvijo Sv. Marka. Večer je otvoril župan Občine Žirovnica gospod Leopold Pogačar, program je čudovito povezovala gospa Branka Smole, s pesmijo pa so se predstavile naslednje pevske skupine:

Moški kvintet KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica: prvič je nastopil 8. marca 1989 ob Dnevu žena, ob 20 letnici pa je priredil slavnostni koncert v cerkvi Sv. Klemena na Rodinah. Umetniški vodja skupine je od vsega začetka gospod Franc Legat. V veliko veselje jim je prepevati med Slovenci v zamejstvu. Pravijo, da bodo peli, dokler bodo imeli glas.

Ženski učiteljski pevski zbor Mavrica: učiteljice jeseniških osnovnih šol od leta 2003 nastopajo v pevskem zboru Mavrica. Zborovodkinja Mojca Čebulj je iz pevskih amaterk naredila skupino dobrih pevk, ki obvladajo pesmi različnih zvrsti. Pester repertoar je res vse pohvale vreden. Pri srcu jim je predvsem slovenska ljudska pesem, sežejo tudi na področje sakralne glasbe.

Moška vokalna skupina Sosedje: sestavlja jo moški del Mešane pevske skupine dr. France Prešeren. Vodja je Tone Špendov. Samostojno so pričeli prepevati dobro leto nazaj, v domačem kraju pa so se že nekaj krat predstavili. Letos se bodo prvič predstavili tudi na območni pevski reviji na Jesenicah.

Mešani pevski zbor Ljubno: na pobudo gospe Brede Knific je bil zbor ustanovljen leta 1996. Do leta 2000 je bil zbor deloval pod vodstvom gospe Irene Kosmač, sedaj pa vodi zbor gospod Peter Novak.

Mešana pevska skupina dr. France Prešeren

Klapa Mali grad iz Kamnika: skupina je bila ustanovljena leta 2003. Ime so si fantje nadeli po kamniški znamenitosti, saj za klape velja, da si ime nadenejo po lokalnih značilnostih. S klapsko pesmijo so nastopali že po celi Sloveniji, pa tudi v domovini tovrstnega petja, na Hrvaškem.

Tudi letos se je v Vrbi zbralo ogromno število pohodnikov in drugih obiskovalcev, ki so s svojim prihodom počastili spomin na velikega pesnika Prešerna. Kulturni program sta prijetno povezovala Maruša Stres in Lojze Ropret. Po uvodnem nagovoru žirovniškega župana gospoda Leopolda Pogačarja, sta obiskovalce pozdravila ministrica za kulturo gospa Majda Širca in minister za šolstvo in šport gospod Igor Lukšič. Za poezijo in petje pa smo poskrbeli dramska igralka gospa Milena Zupančič in člani Mešane pevske skupine Dr. France Prešeren.

Tudi letos smo prešernovci izvedli prvomajsko proslavo na Zelenici. Po mnogih letih nas je Dom ob izviru Završnice pričakal v soncu. Temu primerno je bilo tudi veliko število obiskovalcev, ki sta jih v uvodu pozdravila predstavnik Planinskega društva Žirovnica Anže Feldin in podžupan Občine Žirovnica Izidor Jekovec. Vezno besedo je tokrat prevzela naša pevka Saša. Poleg mešane skupine se je na Zelenici prvič predstavila tudi Moška vokalna skupina Sosedje. Prvič je bila z nami Anita, ki se seveda ni mogla izogniti "planinskemu krstu" v izvedbi naših fantov.

Umetniška vodja prešernovcev Irena, je 21 let vodila MePZ Bilka iz Bilčovsa. Lani junija so se njihove poti razšle. Obveljala pa je obljuba, da Bilka povabi Prešernovce na njihov naslednji vigredni koncert. Bilki želimo pod novim vodstvom mnogo pevskih uspehov. Ne pozabite na slovensko pesem. Vztrajajte naprej.

Naš drugi koncert pa smo predstavili v pevsko "hudi" dvorani. Baročna dvorana v radovljiški Graščini nudi veliko užitkov tako pevcem, kot poslušalcem, a napak si ne moreš privoščiti, saj je akustično izvrstna. Tokrat so z nami sodelovali člani kitarskega ansambla Glasbene šole Radovljica pod vodstvom Zorana Kaličanina. Vsem najlepša hvala za popestritev našega pevskega programa. Najlepša hvala tudi Branki Smole in Franciju Koražija za hudomušno povezavo obeh koncertov.

Spet potujemo. Tokrat v St. Petersburg in odhod v Rusijo se hitro bliža. Ves "ruski" program smo predstavili na dveh letnih koncertih. Na oba smo povabili tudi goste. Na Breznici so se nam na odru pridružili plesalci baletnega oddelka Glasbene šole Jesenice, plesalci Baletne šole Stevens ter Anja in Matej Pritekelj, plesalca latinsko ameriških plesov. Program sta na humoren način povezovala Branka Smole in Franci Koražija. Vsem najlepša hvala za prijetno popestritev našega pevskega programa.

Trideset let si dopolnil, trideset pa podlage je bilo.

A na leta nič se ne oziraj, ohranil si mladost še vso.

Na zdravje prvih šestdeset, na zdravje znancem istih let.

šest križev na ramah, kaj je to,

še enkrat jih toliko naj bo!

Vse najboljše ti želijo MePS-ovci!

Sprva sta bili dve poti, ki sta šli vsaka po svoje.

Potem sta dolgo potekali druga ob drugi.

Sedaj sta se združili v eno samo.

Naj bo vajina skupna pot obsijana s soncem

sreče, naj bo polna prijetnih presenečenj,

goreče ljubezni in majhnih pozornosti.